ADIDASOVE ČRTE NE MOREJO BITI VAROVANE KOT BLAGOVNA ZNAMKA

Podjetje Adidas je konec leta 2013 pri Evropskem uradu za intelektualno lastnino (EUIPO) vložilo zahtevo za registracijo znamke Evropske unije. Znamko so sestavljale tri tanke vzporedne črne črte na beli podlagi, ki so približno petkrat višje kot široke.

Konkurenčna družba Shoe Branding Europe je pri EUIPO vložila zahtevo za ugotovitev ničnosti znamke, saj je trdila, da je znamka, ki jo je registriral Adidas, sama po sebi brez slehernega razlikovalnega učinka. To pomeni, da je preveč preprosta oz. generična, da bi jo lahko potrošniki povezovali s točno določenim podjetjem in izdelke podjetja na podlagi te znamke tudi razlikovali od proizvodov drugih podjetij.

Adidas je, nasprotno, trdil, da je znamka razlikovalni učinek pridobila že pred postopkom registracije, in sicer na podlagi njene gole uporabe na trgu, zaradi česar je med potrošniki postala prepoznavna.

Ker EUIPO ni sledil nasprotnim argumentom Adidasa in je znamko izbrisal iz registra, je Adidas vložil tožbo na Sodišče Evropske unije. To je moralo v zadevi T-307/17 ponovno presoditi, ali je zadevni blagovni znamki uspelo pridobiti razlikovalni učinek s samo uporabo na evropskem trgu.

V ta namen je Adidas predložil fotografije svojih izdelkov, številne raziskave med potrošniki v različnih državah članicah EU ter druge dokaze, s katerimi je želel izkazati obširnost uporabe treh vzporednih črnih črt na svojih izdelkih, a zaman; velika večina predloženih dokazov se je namreč nanašala na izdelke, na katerih so bile črte obarvane belo, ponekod pa so se razlikovale tudi v dolžini, debelini in naklonu.

Sodišče je zato ugotovilo, da Adidasu ni uspelo dokazati, da se tudi črna različica znamke enako intenzivno uporablja v vseh državah članicah, ter zaključilo, da znamka ni pridobila potrebnega razlikovalnega učinka med potrošniki, na podlagi česar bi jo bilo mogoče kljub njeni skrajni preprostosti veljavno registrirati.

Pripravila: Valentina Prete