Googlov iskalnik knjig (Google Books) ne krši avtorskih pravic
Projekt Google Books se je začel leta 2004, ko je Google z več ameriškimi knjižnicami sklenil dogovor, da bo skeniral njihove knjige za potrebe iskalnika Google Books, ki uporabnikom omogoča iskanje po besedilih več milijonov knjig, ogled posameznih odlomkov knjig in dostop do bibliografskih in drugih podatkov o knjigah (npr. podatke o trgovinah in knjižnicah, kjer je mogoče kupiti ali si izposoditi knjigo). Od takrat je Google skeniral že več kot 20 milijonov knjig. Za skeniranje in prikazovanje odlomkov knjig Google ne pridobiva dovoljenj avtorjev ali imetnikov avtorskih pravic, niti jim za to nič ne plača. Google skenirane primerke knjig hrani na svojih strežnikih obenem pa tudi vsem sodelujočim knjižnicam v zameno za omogočanje skeniranja knjig izroči en izvod vsake poskenirane knjige za njihovo lastno uporabo in hrambo. Uporabniki iskalnika Google Books si ne morejo ogledati celotnega besedila knjige, ampak le posamezne odlomke. Google tako prek svojega iskalnika ustvarja nekakšen elektronski knjižnični katalog, prilagojen potrebam posameznega uporabnika in obogaten z možnostjo ogleda delov knjig (npr. kazala ali izbranih strani). Odločitev sodišča temelji na doktrini ameriškega prava »fair use«, ki pod določenimi pogoji omogoča prosto uporabo varovanih avtorskih del za namene kritiziranja, komentiranja, poročanja, poučevanja ali raziskovanja. Ključna merila za presojo, ali je uporaba varovanih stvaritev pravična (in zato prosta), so: (1) namen in značaj uporabe avtorskega dela vključno s komercialno naravo uporabe, (2) narava varovanega dela, (3) količina in pomen uporabljenega dela v primerjavi s celotnim delom in (4) ekonomski učinek uporabe varovanega dela na potencialno tržno izkoriščanje ali vrednost varovanega dela.
Sodišče je ob upoštevanju teh meril ugotovilo, da je namen in način uporabe knjig prek iskalnika Google Books bistveno drugačen od običajne uporabe izdanih (tiskanih) knjig, saj so besedila (tiskanih) knjig pretvorjena v digitalno obliko; da gre za uporabo že objavljenih in javno dostopnih knjig; da Google z iskalnim mehanizmom ne izpodriva običajnega načina uporabe knjig in da kljub temu, da Google sicer skenira knjige v celoti in shranjuje (reproducira) digitalne kopije knjig to še ne pomeni, da taka uporaba ni dovoljena. Bistvenega pomena za doseganje čim boljše funkcionalnosti iskalnega mehanizma namreč je, da se omogoči iskanje po celotnem besedilu knjige (s pomočjo besed ali fraz). Uporabnikom iskalnika Google Books pa nikoli ni omogočen dostop do celotne vsebine knjige razen, če je njen avtor ali založnik to dovolil.
Sodišče ni sprejelo argumenta avtorjev, ki so trdili, da je zaradi iskalnika Google Books ogrožena prodaja njihovih knjig, saj Google ne prodaja skeniranih knjig, niti skeni ne nadomeščajo tiskanih knjig. Ugotovljeno je bilo ravno obratno, da Google Books celo izboljšuje prodajo knjig, saj zaradi hitro dostopnih informacij o knjigah potencialni bralci prej in lažje odkrivajo knjige, ki jih zanimajo, obenem pa imajo tudi knjižničarji večjo možnost za izbiro knjig, ki jih nabavijo knjižnice. Iskalnik Google Books pa ob rezultatih iskanja izpiše tudi seznam povezav do trgovin, kjer je knjige mogoče kupiti (prek spleta) in knjižnic, v katerih si jih je mogoče izposoditi. Prav tako se sodišče ni ukvarjalo z dejstvom, da Google kot korporacija samo z oglaševanjem dosega več kot 30 milijard USD dobička letno in da prav zaradi vsebine, ki je dostopna (tudi) prek iskalnika Google Books, lahko pridobiva še večje število uporabnikov in posledično tudi večje dohodke.
Po mnenju sodišča je iskalnik Google Books v javnem interesu, saj prispeva k napredku znanosti in umetnosti, ne da bi znatno posegal v zakonite interese avtorjev oziroma imetnikov avtorskih pravic. Google Books omogoča iskanje po celotnem besedilu več deset milijonov knjig, omogoča hrambo starih in javnosti težko dostopnih knjig, omogoča enostavno pretvorbo digitaliziranih besedil v formate, ki omogočajo branje tudi slepim in slabovidnim ljudem, zagotavlja dostopnost do knjig ljudem iz oddaljenih in slabo preskrbljenih območij ter tako tvori novo občinstvo in ustvarja nove vire dohodkov za avtorje in založnike, kar koristi celotni javnosti.
Zoper odločitev sodišča je Združenje ameriških avtorjev že napovedalo pritožbo.