Javne knjižnice lahko posojajo knjige v digitalni obliki

Sodišče EU je v sodbi C-174/15 odločalo o tem, ali je glede na pravila, ki urejajo varstvo avtorske pravice, posojanje knjig v digitalni obliki dopustno. Ker je bila Direktiva 92/100/EGS sprejeta že leta 1992, ko si posojanja knjig v digitalni obliki še nismo znali niti predstavljati, je sodišče moralo najprej ugotoviti ali je posojanje knjig v digitalni obliki glede na definicijo pojma »posojanje« sploh dopustno. Pri tem si je sodišče pomagalo s kodificirano različico iste Direktive 2006/115/ES iz leta 2006, ki v preambuli določa, da je potrebno avtorsko pravo prilagoditi gospodarskemu razvoju in morebitnim novim oblikam izkoriščanja avtorskih pravic. Posojanje v digitalni obliki po oceni sodišča nedvomno spada med te nove oblike izkoriščanja, ki povzroča potrebo po prilagoditvi avtorske pravice gospodarskemu razvoju. To pomeni, da se knjige v digitalni obliki (ki so bile pridobljene na zakonit način) lahko namestijo na strežnik javne knjižnice, uporabniki pa si jih izposodijo tako, da želene datoteke prenesejo na svoj računalnik. Posamezni uporabnik lahko do knjige v digitalni obliki dostopa zgolj v času njene izposoje, po izteku tega obdobja pa datoteke ne more več uporabljati. Drugi uporabniki si v času, ko je določena datoteka izposojena, le-te ne morejo istočasno naložiti tudi sami, temveč morajo počakati, da jo posameznik odrabi oz. da se izteče obdobje izposoje

Sodišče je poudarilo tudi, da posojanje digitalnih knjig pomembno prispeva k promociji kulture in je zato v javnem interesu ter da je potrebno, da se javnim knjižnicam takšno posojanje omogoči pod enakimi pogoji, kot veljajo za izposojo tiskanih del. Ob tem je vselej potrebno varovati tudi zasebne interese avtorjev, ki morajo v zameno za posojanje svojih del vedno prejeti pravično nadomestilo.

Pripravila: Valentina Prete