Reproduciranje TV programov za privatno rabo lahko pomeni kršitev avtorskih pravic

Sodišče EU je odločilo, da omogočanje reproduciranja posnetkov TV programov za privatno uporabo preko video snemalnega sistema v oblaku (cloud video recording system) ne spada med primere proste uporabe avtorskih del, ki jih dopušča Direktiva 2001/29. V zadevi C-265/16 je šlo za spor med angleško družbo VCAST in italijansko televizijsko hišo RTI. Družba VCAST je na svoji spletni strani ponujala storitve snemanja najrazličnejših televizijskih kanalov za potrebe privatne uporabe posameznikov. To je potekalo tako, da so si uporabniki iz seznama družbe VCAST lahko izbrali posamične oddaje ali del programa, ki se je predvajal na izbranem TV kanalu v določenem časovnem terminu. Družba VCAST je nato izbrani del oddajanega programa posnela na daljavo in ga prenesla v uporabnikov oblak.

Direktiva 2001/29 v členu 5(2)(b) sicer dopušča, da si fizične osebe (ne da bi predhodno pridobile dovoljenje imetnika pravic) izdelajo reprodukcije avtorskih del za privatno uporabo, če to naredijo le za nekomercialne namene in pod pogojem, da imetniki pravic prejmejo pravično nadomestilo.

Vendar je sodišče EU v tem primeru ugotovilo, da imajo storitve družbe VCAST dvojno funkcijo. VCAST namreč svojim strankam ni le omogočala reproduciranja TV programov za zasebno uporabo, ampak je obenem te TV programe tudi dajala na voljo javnosti (s tem, ko je posnetke TV programov ponujala svojim strankam za nadaljnjo privatno reprodukcijo). Zato ravnanje gospodarske družbe, ki brez soglasja imetnikov pravic zasebnim uporabnikom omogoča izbiro in reprodukcijo posnetkov TV programov v oblaku, ni skladno s pravom EU.

Pripravila: Valentina Prete