KAJ POMENI NEVTRALNOST INTERNETA?

V nedavno izdani sodbi je sodišče Evropske unije (SEU) prvič razlagalo nekatere določbe evropske Uredbe (EU) 2015/2120 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta, s katero se zagotavlja t.i. nevtralnost interneta.

Spor se je začel na Madžarskem, kjer je družba Telenor svojim uporabnikom zagotavljala storitve dostopa do interneta prek paketov “MyChat” in “MyMusic”. Gre za paketa, ki sta uporabnikom omogočala prost dostop do vseh internetnih aplikacij in storitev do porabe zakupljene količine podatkov, po prekoračitvi zakupljene količine pa so aplikacije zaradi ukrepov upočasnjevanja prometa delovale počasneje. Ista paketa sta nekatere aplikacije, kot so Facebook, Instagram in Apple Music, favorizirala tako, da sta jih zajela v t.i. ničelno tarifo. Na podlagi te tarife se njihova uporaba ni odštevala od zakupljene količine podatkov, aplikacije pa je bilo za razliko od preostalih aplikacij in storitev mogoče neomejeno in nemoteno uporabljati tudi po prekoračitvi zakupljene količine podatkov. Madžarski nacionalni urad za medije in komunikacije je družbi Telenor zaradi nespoštovanja obveznosti enake in nediskriminarotne obravnave odredil, naj ukine nekatere od svojih storitev, zaradi česar je Telenor sprožil sodni spor. Madžarsko sodišče, ki sodi v tem sporu, je SEU zastavilo vprašanje, ali navedena paketa družbe Telenor ustrezata zahtevi za zagotavljanje dostopa do odprtega interneta, kot jo določa 3. člen uredbe.

SEU je v svoji sodbi ugotovilo, da lahko takšni paketi (predvsem takrat, ko se za njih odloči večje število uporabnikov) bistveno povečajo uporabo privilegiranih aplikacij, hkrati pa temu sorazmerno zmanjšajo uporabo preostalih razpoložljivih aplikacij, katerih uporaba je namenoma tehnično otežena. Zato je sodišče odločilo, da paketi, ki združujejo “ničelno tarifo” in ukrepe upočasnjevanja prometa, neupravičeno posegajo v pravice končnih uporabnikov do prostega dostopa do informacij in vsebin, zagotovljene v drugem odstavku 3. člena uredbe.

Sodišče je pojasnilo tudi, da ukrepi upočasnjevanja, kakršne je izvajala družba Telenor, niso razumni. Tretji odstavek 3. člena uredbe namreč določa, da so takšni ukrepi upravičeni le, če so pregledni, nediskriminatorni in sorazmerni ter ne temeljijo na poslovnih razlogih, temveč na objektivno različnih zahtevah glede tehnične kakovosti storitev za posamezno vrsto prometa. Ker je sodišče ugotovilo, da paketa temeljita izključno na poslovni odločitvi družbe Telenor, na podlagi katere so različni ponudniki vsebin namenoma obravnavani diskriminatorno, je razsodilo, da so takšni paketi nezdružljivi z določbami uredbe, katerih namen je zagotoviti internetno nevtralnost.

Pripravila: Valentina Prete