Nadaljnja prodaja "rabljene" digitalne glasbe je kršitev avtorskih pravic

Marca 2013 je ameriško okrožno sodišče v New Yorku (U.S. District Court Southern District of New York) odločalo v sporu med glasbeno založbo Capitol Records, ki je imetnica avtorskih pravic številnih slovečih glasbenikov kot so Frank Sinatra, The Beatles, Beastie Boys,  Coldplay, Jenifer Lopez idr. ter podjetjem ReDigi. ReDigi lastnikom legalno kupljenih glasbenih datotek ponuja možnost nadaljnje prodaje tistih glasbenih datotek, ki jih ne poslušajo več in jih zato želijo prodati po ceni, ki je nižja od cene, ki jo je običajno treba plačati za nakup glasbenih datotek pri drugih ponudnikih, kot je npr. iTunes. Preko ReDigi se lahko prodaja in kupi samo tiste glasbene datoteke, ki so jih lastniki pridobili legalno (aplikacija družbe ReDigi vse datoteke, ki jih uporabniki njihovih storitev želijo prodati, najprej preveri in onemogoči nadaljnje prodaje nezakonito pridobljenih datotek). Te njihovi lastniki shranijo v oblak družbe ReDigi, od tam pa lahko potencialni kupci takšnih, »rabljenih«, datotek poslušajo do 30 sekund dolge odseke glasbe in datoteke tudi kupijo. Ko prodajalec datoteko shrani v oblaku ReDigi, se datoteka avtomatično izbriše iz njegovega računalnika. Po opravljenem nakupu se glasbena datoteka prenese v računalnik kupca in izbriše iz oblaka ReDigi. Sodišče je v svoji odločitvi zavrnilo argument družbe ReDigi, ki se je zagovarjala, da s storitvijo, ki omogoča prodajo rabljenih digitalnih datotek, ne kršijo avtorske pravice reproduciranja. Družba ReDigi je zatrjevala, da svojim uporabnikom omogoča le »selitev« datoteke z njihovega računalniškega diska v oblak in naprej v računalniški pomnilnik kupca, zaradi česar naj do reprodukcije sploh ne bi prišlo. Vendar je sodišče poudarilo, da tovrstni postopek »selitve« datoteke nujno poteka tako, da se na strežniku ReDigi in v računalniku kupca ustvarijo nove kopije izvirne datoteke prodajalca, s čimer dejansko pride do reproduciranja (izvirne) datoteke. Po mnenju sodišča ni pomembno to, da se prodajalčeva kopija izbriše iz njegovega računalnika, ko jo enkrat naloži v oblak in da se po zaključenem nakupu izbriše tudi kopija, ki je bila shranjena v oblaku.

Prav tako sodišče ni sprejelo zagovora podjetja ReDigi, da ne krši pravice distribuiranja, saj naj bi bila pravica distribuiranja s prvo prodajo primerka glasbene datoteke, do katere je prišlo s soglasjem avtorja, že izčrpana (tim. first sale doctrine). Sodišče je pojasnilo, da v primeru storitve ReDigi ne gre zgolj za distribucijo primerka dela, ki je bil dan v prodajo, ampak najprej pride do nedovoljene reprodukcije in šele potem do distribucije tako reproducirane datoteke. Poleg tega je sodišče opozorilo na to, da je doktrina izčrpanja pravice distribuiranja (first sale doctrine) omejena na fizične primerke avtorskih del, ki jih da v prodajo imetnik avtorskih pravic. Sodišče je pojasnilo, da je doktrina izčrpanja pravice smiselna le v analognem svetu, kjer fizični primerki s pretečenim časom in z izrabo zgubljajo vrednost. Medtem ko se dela v digitalni obliki ne morejo izrabiti in se jih lahko enostavno reproducira ne da bi se poslabšala njihova kvaliteta. V primeru digitalnih datotek bi lahko pravilo o izčrpanju pravice distribuiranja lahko veljalo le za njihove posamezne fizične nosilce kot so npr. računalniški diski, iPodi ali kakšna druga pomnilniška naprava, teh pa uporabniki storitev ReDigi ne prodajajo.